Na talasima inkluzije! – Nacionalne manjine u fokusu

Projekat „NA TALASIMA INKLUZIJE! – Povećanje održivosti medija na jezicima nacionalnih manjina u Jablaničkom okrugu kroz modelsku nadogradnju ostvarenih rezultata u medijskom informisanju na albanskom, makedonskom i slovenačkom jeziku“ bavi se unapređenjem održivosti lokalnih medija na jezicima nacionalnih manjina u Jablaničkom okrugu, gde 16.400 građana (7,6%) pripada nekoj od preko 20 različitih etničkih grupa, a realizuje ga EPuS Leskovac u partnerstvu sa Radijom 016, uz podršku Ministarstva državne uprave i lokalne samouprave. Projekat se realizuje u periodu od septembra 2018. godine do juna 2019. godine.

Ovo je prvi od tekstova koji će poslužiti kao osnov za emitovanje radio emisija na makedonskom, albanskom i slovenačkom jeziku, ovoga puta na makedonskom jeziku.

 PRAVNA RAMKA, MERKI I DOSTIGNUVANJA NA REPUBLIKATA SRBIJA VO OBLASTA NA ZAŠTITA NA NACIONALNITE MALCINSTVA OD PERSPEKTIVATA NA JABLANIČKIOT OKRUG

I.  Voved

Raznovidnosta e suštinska karakteristika na sovremenite opštestva. So vekovi taa e sostaven del i glavna  prednost na evropskite opštestva, osobeno srpskoto, kade što živeat pripadnici na 30 različni nacionalni zaednici. Postoenjeto na golem broj različni jazici ja ilustrira raznolikosta i multijazičnosta na opštestvoto, no isto taka ja razviva svesta za lingvističkite i kulturnite tradicii i ja inspirira solidarnosta zasnovana na razbiranje, dijalog i tolerancija. Zaštitata na nacionalnite malcinstva i pravata i slobodite na pripadnicite na ovie malcinstva e meѓunarodno garantirana. Ova e suštinski uslov za stabilnost, demokratska bezbednost i mir vo svetot.

Raspadot na Sojuzna Federativna Republika Jugoslavija dovede do pojava na novi malcinstva na teritorijata na Srbija, koi bea konstitutivni narodi vo ramkite na poranešnata država. Osven problemot so reguliranje na statusot na Slovencite, Makedoncite, Hrvatite, Crnogorcite i Muslimanite/Bošnjacite, opštata socijalna klima vo Srbija beše isklučitelno nepovolna so ogled na sankciite, vojnite vo poranešnata država i pauperizacijata na golem del od naselenieto. Pokraj toa, etničkata netolerancija beše izrazena i pokraj Ustavot od 1990. godina, so koj se zagarantirani pravata na malcinstvata, tie ne bea počituvani. Vo tekot na devetnaesetata decenija na dvaesetiot vek, osnovite za finansiranje na malcinskite matični organizacii i združenija, kako i instituciite koi bea vo sistemot na javnata administracija, bea odgovorni za ostvaruvanje na nivnite prava. Istovremeno, etničkite grupi na politikata i populizam, kako i konfliktite so sosedite, predizvikaa, pokraj čuvstvoto na opšta nesigurnost na graѓanite i zgolemeni razliki, neprijatelstvo i nedoverba meѓu etničkite zaednici vo zemjata.

II.  Meѓunarodna pravna ramka za zaštita na nacionalnite malcinstva

Vednaš po nasilniot konflikt vo Evropa, zemjite-členki na Sovetot na Evropa i drugite državi potpisnički vo 1995. godina ja usvoija Ramkovnata konvencija za zaštita na nacionalnite malcinstva (1995). Ova vospostavi pravno obvrzuvački meѓunaroden instrument za pravata na pripadnicite na nacionalnite malcinstva. Suštinata e deka site rodeni se ednakvi vo dostoinstvo i pravata i deka toa i treba i mora da se počituvaat. So usvojuvanjeto na ovoj dokument, vospostaveni se evropski standardi za zaštita na pravata na nacionalnite malcinstva, a na nivnite členovi im e ovozmoženo da:

a) ja izrazuvaat različnosta i da ovaa različnost bide priznaena;

b) da dobijat ednakov pristap do resursite i pravata, i pokraj različnosta; i

v) da se vklučat vo opštestveniot život vrz osnova na počit i razbiranje na različnosta.

Republika Srbija go ratifikuva ovoj dokument vo dekemvri 1998. godina. Ova podrazbira sozdavanje na neophodnite uslovi „za da možat členovite na nacionalnite malcinstva da ja začuvaat i razvijat svojata kultura i da gi sočuvaat potrebnite elementi na nivniot identitet, začuvat i razvivat svojata kultura i neophodnite elementi na svojot identitet, imeno, religijata, jazikot, tradiciite i kulturnoto nasledstvo“ (člen 5). Toa, isto taka, podrazbira  zaednička obvrska i za državata i za graѓanite na Srbija da rabotat na sozdavanje na neophodnite uslovi za „efektivno učestvo na pripadnicite na nacionalnite malcinstva vo kulturniot, socijalniot i ekonomskiot život i odnosite so javnosta, osobeno onie povrzani so niv“ (člen 15). Ispolnuvajќi gi svoite obvrski spored čl. 25 od ovoj dokument, Republika Srbija dosega do Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa dostavi četiri periodični izveštai za sproveduvanjeto na Ramkovnata konvencija. Koga stanuva zbor za ova prašanje, procenkata na relevantnite subjekti e deka Republika Srbija ima mnogu dobro vospostavena zakonodavna i institucionalna ramka, a akcent treba da se stavi na negovata dosledna primena.

Istoriski gledano, regionalnite ili malcinskite jazici go pretstavuvaat ona što pridonesuva za održlivosta i razvojot na evropskoto kulturno bogatstvo i tradicii. Vrz osnova na toa, vo 1992. godina Sovetot na Evropa ja usvoi Evropskata povelba za regionalni ili malcinski jazici. Akcentot vo ovoj dokument se postavuva vrz kulturnata dimenzija i upotrebata na regionalen ili malcinski jazik vo site aspekti na životot na liceto koe go zboruva toj jazik. Pokraj odredbite za nediskriminacija vo vrska so upotrebata na ovie jazici, Povelbata, isto taka, obezbeduva aktivni merki za poddrška, osobeno koga stanuva zbor za nivnata upotreba vo:

  • za obrazovanie i mediumi,
  • za sudska i administrativna postapka,
  • za ekonomski i socijalen život i
  • za kulturni aktivnosti.

Se poaga od toa, deka samo na ovoj način može da se nadmine nepovolnata položba na ovie jazici vo minatoto, i deka tie ќe bidat začuvani i razvieni kako živ aspekt na evropskiot kulturen identitet. Republika Srbija go ratifikuva ovoj dokument vo 2005. godina. Ova podrazbira prezemanje sistematski i sistematski merki, meѓu drugoto:

  • pottiknuvanje ili olesnuvanje na produkcijata i distribucijata na audio ili audiovizuelni dela na regionalni ili malcinski jazici,
  • pomagaat vo edukacijata na novinarite vo mediumite,
  • pottiknuvanje na direktnoto učestvo na onie koi koristat soodvetni regionalni ili malcinski jazici za obezbeduvanje na uslovi i planiranje na kulturni aktivnosti, i
  • organiziranje vo aktivnostite na ekonomskiot i socijalniot sektor koi promoviraat upotreba na regionalni ili malcinski jazici.

Evropskata komisija ima mnogu važna uloga vo tekot na ovoj proces. Preku svojata ekspertska grupa gi sledi slučuvanjata na nacionalno nivo, gi razgleduva svoite Izveštai i im dava preporaki na členovite ili kandidatite za členstvo vo EU, za merkite što treba da se prezemat za rešavanje na identifikuvanite problemi. Osobeno značaen za Srbija e Ekspertskiot izveštaj za sostojbata vo oblasta na malcinskite prava vo Srbija od Izveštajot na ekspertskata komisija na Evropskata komisija od juni 2016. godina.

III.          Nacionalna pravna ramka za zaštita na nacionalnite malcinstva

Počnuvajќi od relevantnata meѓunarodna pravna ramka, koja se sostoi od Ramkovnata konvencija za zaštita na nacionalnite malcinstva na Sovetot na Evropa i Evropskata povelba za regionalni i malcinski jazici, Republika Srbija izraboti seopfatna ustavna i zakonodavna ramka za zaštita na pravata i slobodite na pripadnicite na nacionalnite malcinstva. Vo Ekspertskiot izveštaj za sostojbata vo oblasta na malcinskite prava vo Srbija od 2015. godina se procenuva deka „pravnata ramka za zaštita na pravata na nacionalnite malcinstva vo Srbija e nešto po što ovaa zemja e nad evropskiot prosek vo ovaa oblast“.

Suštinskite elementi na ovaa ramka se sodržani vo četiri glavni akti, koi se:

  • Ustavot na Republika Srbija (2006). Ovoj dokument naglasuva deka „Ustavot garantira, i kako takvi, čovekovite i malcinskite prava se primenuvaat direktno na opšto prifatenite pravila na meѓunarodnoto pravo, što e potvrdeno so meѓunarodnite dogovori i zakoni“ (člen 18). Od osobena važnost e člen 75 koj go definira modelot na kulturna samouprava (avtonomija) na nacionalnoto malcinstvo i koj, spored ekspertite, e edno od najprogresivnite ustavni rešenija za malcinskite i mnozinskite odnosi.
  • Zakon za nacionalnite soveti na nacionalnite malcinstva (2009). Ovoj zakon predviduva možnost Nacionalniot sovet da osnova kulturni institucii so cel začuvuvanje, unapreduvanje i razvoj na kulturni specijaliteti i začuvuvanje na nacionalniot identitet na nacionalnoto malcinstvo i ispolnuvanje na pravata i obvrskite na osnovačite, no i deka osnovačkite prava na instituciite za kultura osnovani od Republikata, avtonomnata pokraina i edinicite na lokalnata samouprava , može, vo celost ili delumno, da se prenese na nacionalniot sovet. Pokraj osnovačite, zakonot go garantira i pravoto da učestvuva vo rakovodenjeto so kulturnite institucii koi se od osobena važnost za začuvuvanje, promocija i razvoj na kulturni specijaliteti i za začuvuvanje na nacionalniot identitet na odredeno nacionalno malcinstvo.
  • Zakon za zaštita na pravata i slobodite na nacionalnite malcinstva (2002). Go regulira načinot na ostvaruvanje na individualni i kolektivni prava zagarantirani so Ustavot i ratifikuvani meѓunarodni dogovori za pripadnicite na nacionalnite malcinstva, vklučuvajќi i zaštita od kakva bilo forma na diskriminacija pri ostvaruvanjeto na individualnite prava i slobodi i ostvaruvanjeto na pravoto na samouprava vo kulturata, obrazovanieto, informaciite i službenata upotreba na jazicite i pismata.
  • Zakon za službena upotreba na jazici i pisma (2010). So ovoj zakon se definira deka „Vo oblastite na Republika Srbija kade što pripadnicite na nacionalnite malcinstva živeat vo službena upotreba, istovremeno so srpskiot jazik i jazicite i pismata na nacionalnite malcinstva, na način utvrden so ovoj zakon“. Ova znači deka jazikot i pismoto na odredeno nacionalno malcinstvo ќe bidat zadolžitelni za službena upotreba vo edinicata na lokalnata samouprava, kade što, spored rezultatite od posledniot popis, najmalku 15% od naselenieto se izjasnilo za člen na toa nacionalno malcinstvo.

Vo procesot na podobruvanje na sevkupnata pozicija na nacionalnite malcinstva, obvrskata na Republika Srbija e deka ispolnuvanjeto na obvrskite od Ramkovnata konvencija ќe bide prioritet na politikata na malcinstvata. Prezemenite obvrski se ispolnuvaat vo ramkite na gradenje na demokratska država vrz osnova na vladeenjeto na pravoto. Silniot pottik za ovoj proces e pristapot na Srbija vo EU i site aktivnosti prezemeni vo ovaa zemja i opštestvo.

So usvojuvanjeto na Akcioniot plan za pregovori za poglavje 23, Republika Srbija ima vospostaveno čador dokument, ramka za planiranje za podobruvanje na institucionalnata i zakonodavnata ramka vo oblasta na osnovnite čovekovi i malcinski prava i slobodi. Ovoj Akcionen plan, usvoen vo 2015. godina, ja identifikuva potrebata za podobruvanje na statusot na nacionalnite malcinstva i predviduva izrabotka na poseben Akcionen plan za ostvaruvanje na pravata na nacionalnite malcinstva. Toa e srednoročen strateški dokument koj sodrži strateški celi utvrdeni vo soglasnost so preporakite na Sovetodavniot komitet na Ramkovnata konvencija na Sovetot na Evropa i ekspertskata misija na ekspertite na Evropskata komisija za nacionalni malcinstva.

Ovoj dokument e celosno usoglasen so dvata strateški dokumenti i drugi relevantni strateški dokumenti, kako što se:

  • Strategija za socijalna inkluzija na Romite i Romite vo Republika Srbija za periodot od 2016. do 2025. godina,
  • Akcionen plan za implementacija na Strategijata za prevencija i zaštita od diskriminacija 2014-2018,
  • Strategija za razvoj na obrazovanieto vo Srbija do 2020. godina so pridružniot Akcionen plan,
  • Strategija za reforma na javnata administracija so pridružen Akcionen plan i
  • Nacionalna strategija za gonenje na voenite zlostorstva.

Klučnite temi od Akcioniot plan za ostvaruvanje na pravata na nacionalnite malcinstva se:

  • Ličen status,
  • Zabrana za diskriminacija,
  • Oblasta na kulturata i mediumite,
  • Sloboda na religijata,
  • Upotreba na jazik i skripta,
  • Obrazovanie,
  • Demokratsko učestvo,
  • Soodvetna zastapenost na pripadnicite na nacionalnite malcinstva vo javniot sektor i javnite pretprijatija,
  • Nacionalni soveti za nacionalni malcinstva i ekonomska položba na pripadnicite na nacionalnite malcinstva.

IV. Karakteristiki na etničkata struktura na okrugot Jablanica, so poseben osvrt na zastapenosta na pripadnicite na makedonskite, albanskite i slovenečkite nacionalni malcinstva

Spored Zakonot za zaštita na pravata i slobodite na nacionalnite malcinstva vo Republika Srbija, za nacionalnoto malcinstvo se smeta „sekoja grupa na državjani na Republika Srbija koi se dovolno reprezentativni po odnos na nivniot broj, ako tie pretstavuvaat malcinstvo na teritorijata na Republika Srbija, pripaѓa na edna od grupite na naselenie koi imaat dolgotrajna i so teritorijata na Republika Srbija i poseduva karakteristiki kako što se jazikot, kulturata, nacionalnoto ili etničkoto poteklo, poteklo ili religija, koi se razlikuvaat od mnozinstvoto od naselenieto i čii členovi se istaknuvaat so grižata deka zaednički go zadržuvaat svojot zaednički identitet, vklučuvajќi ja kulturata, tradicijata, jazikot ili religija“.

Popisot vo 2011. godina vo okrugot Jablanica zabeleža 133.623 Srbi i 16.403 pripadnici na drugite etnički grupi. Najzastapeno nacionalno malcinstvo vo oblasta Jablanica se Romite, koi spored popisot od 2011 godina imaat vkupno 2042. Po Romite, mnozinstvoto Albanci živeat tuka (548), potoa Crnogorcite (386), Makedoncite (354), Bugarite (107), Hrvatite ), itn.

Komparativniot pregled na etničkata struktura na Srbija, Jablanica okrug i lokalnite edinici na Jablanica okrug, spored popisot od 2011. godina, e daden vo tabelata i toa:

 

Teritorijalna edinica

Naselenie po nacionalnost
 

Vkupno

 

Malcinstva

Učestvo na malcinstvata Struktura na malcinskata populacija
Makedonci Albanci Slovenci Drugi
Srbija 7.186.862 1.198.712 16,7% 6,1% 0,5% 0,3% 93,1%
Oblast Jablanica: 216.304 16.403 7,6% 2,2% 3,3% 0,1% 94,4%
Gradot Leskovac 144.206 10.583 7,3% 2,8% 0,2% 0,2% 96,8%
Opština Lebane 22.000 1.602 7,3% 1,0% 99%
Opština Vlasotince 29.853 1.240 4,2% 1,9% 0,2 98,9%
Opština Bojnik 11.104 1.907 17,2% 0,5% 99,5%
Opština Medveѓa 7.438 1.189 16,0% 1,1% 44,3% 55,7%
Opština Crna Trava 1.663 22 1,3% 4,5% 95,5%

Podatocite vo tabelata velat deka:

  • Vo okrugot Jablanica ima vkupno 16.403 pripadnici na 20 nacionalni malcinstva, od koi 918 (5,6%) se pripadnici na makedonskoto, albanskoto i slovenečkoto nacionalno malcinstvo;
  • Učestvoto na malcinskoto naselenie vo nacionalnata struktura na okrugot Jablanica (7,6%) e dvojno ponisko otkolku vo Srbija (16,7%), so vonredno učestvo na pripadnicite na albanskoto nacionalno malcinstvo, koi se rečisi isklučivo naseleni vo opština Medveѓa, kade što pravat 44,3 % od naselenieto;
  • Sekoja od 6-te lokalni edinici na okrugot Jablanica ima mešana nacionalna struktura, so podelba na pripadnicite na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo site ovie edinici i mala zastapenost na pripadnicite na slovenečkoto nacionalno malcinstvo.

V.   Merki na Republika Srbija za zaštita na pravata i slobodite na pripadnicite na nacionalnite malcinstva

Republika Srbija pristapi kon Ramkovnata konvencija za zaštita na nacionalnite malcinstva kako klučen instrument za upravuvanje so različnostite preku malcinskite prava. Vo soglasnost so čl. 25 od ovoj zakon, vo septemvri 2018. godina, Srbija podnese do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa Četvrtiot periodičen izveštaj za ispolnuvanje na svoite obvrski vo periodot 2012-2016 godina. Bo negovata izrabotka učestvuvaa meѓu ostanatite i lokalnite samoupravi od Leskovac, Lebane, Medveѓa i Bojnik učestvuvaa vo nejziniot razvoj.

Izveštajot beše sostaven od Kancelarijata za čovekovi i malcinski prava, so učestvo na relevantni državni tela, vrz osnova na Ramkata za državni izveštai usvoena od Komitetot na ministri na Sovetot na Evropa vo 2013. godina. Vo celina, merkite i aktivnostite prezentirani vo ovoj Izveštaj bea nasočeni kon podobruvanje na postojnite propisi vo oblasta na zaštitata i unapreduvanjeto na pravata na nacionalnite malcinstva, kako i za dosledno sproveduvanje na vospostavenata zakonska i institucionalna ramka.

Vo ovaa smisla, Vladata na Republika Srbija vo mart 2016. godina go usvoi Akcioniot plan za ostvaruvanje na pravata na nacionalnite malcinstva. Klučnite merki što se implementirani se odnesuvaat na:

  • Podobruvanje na statusot na Romite, vklučuvajќi merki za obezbeduvanje na soodvetni čovečki i materijalni resursi, reguliranje na pravoto na domuvanje, rešavanje na postoečkata zdravstvena sostojba i eliminiranje na segregacijata na Romite vo obrazovanieto itn.
  • Pottiknuvanje na efektivnoto učestvo na nacionalnite malcinstva vo izborniot proces i zgolemuvanje na nivnata zastapenost vo državnata administracija,
  • Revizija na Zakonot za nacionalnite soveti na nacionalnite malcinstva za efektivno učestvo na nivnite členovi vo site prašanja što se odnesuvaat na niv,
  • Prodolžuvanje so fleksibilen pristap za koristenje na podatoci od posledniot popis,
  • Sproveduvanje na preporakite na Narodniot pravobranitel i Komesarot za zaštita na ednakvosta,
  • Nadminuvanje na nedostatocite na ličnite dokumenti,
  • Ednakvost pri primenata na pravilata za praksa vo odnos na pravata na nacionalnite malcinstva,
  • Jaknenje na meѓuzavisnosta na zaednicite i gonenje na dela predizvikani od omraza,
  • Služba na jazicite na nacionalnite malcinstva,
  • Da se ​​obezbedi održlivost na mediumite na jazicite na nacionalnite malcinstva,
  • Upotreba na malcinskite jazici na lokalno nivo,
  • Priznavanje na obrazovnite uslugi vo Regionot,
  • Dostapnosta na učebnicite i ostvaruvanjeto na pravoto na obrazovanie na jazicite na nacionalnite malcinstva,
  • Ekonomski razvoj na ekonomski nedovolno razvienite podračja,
  • Funkcioniranje na Sovetot za meѓuetnički odnosi.

VI.  Najvažnite dostignuvanja na Republika Srbija vo oblasta na zaštitata na pravata na nacionalnite malcinstva

Vo tekot na izminatite godini planiranata akcija za podobruvanje na položbata na nacionalnite malcinstva, Republika Srbija go postigna slednovo:

  • So cel da se podobri sostojbata na Romite: prašanjeto za lični dokumenti za poveќe od 25.000 Romi e rešeno; vo lokalnite samoupravi ima 175 pedagoški asistenti za romski učenici, 35 od niv obezbeduvaat poddrška za decata vo predučilišnite ustanovi; bea zapišani 1.623 učenici i 6.104 srednoškolci od romskoto nacionalno malcinstvo; 60 zdravstveni medijatori se angažirani; 23.000 nevraboteni Romi se oficijalno registrirani; Strategijata za socijalna vklučenost na Romite 2016-2025 e usvoena i implementirana so pridružniot Akcionen plan; se podobreni propisite za iseluvanje na žiteli od neformalni naselbi; vkupno 27 lokalni edinici imaat akcioni planovi za podobruvanje na položbata na romskoto nacionalno malcinstvo itn.
  • 68 nacionalni malcinski partii se registrirani vo Registarot na politički partii, vklučuvajќi gi i 7 albanski i 3 makedonski; vo tekovnoto svikuvanje na nacionalnoto sobranie, 21 pratenik se členovi na nacionalnoto malcinstvo, vklučuvajќi dvajca Slovenci i eden Albanec; Vo MVR na Srbija rabotat 1.544 pripadnici na nacionalnite malcinstva, meѓu koi 293 Albanci i 48 Makedonci.
  • Vo lokalnite samoupravi ima 205 rabotni mesta za koi se predviduva jazikot na nacionalnoto malcinstvo, dodeka 874 vraboteni go govorat jazikot na nacionalnoto malcinstvo;
  • Vo periodot od 2015 do 2017 godina brojot na prijavi za priznavanje diplomi od drugi zemji (Ungarija, Bugarija, Albanija, Romanija, Slovačka, Hrvatska) iznesuva 621.
  • Postojat 521 učebnici na jazicite na nacionalnite malcinstva za predučilišno, osnovno, sredno i obrazovanie.
  • 42 lokalni vlasti vovedoa oficijalna upotreba na 11 malcinski jazici i nivno pismo.
  • Celoto obrazovanie na malcinskite jazici vo osnovnite učilišta vo 2016/2017 učebna godina, na site nivoa, vo osum jazici – albanski, bosanski, bugarski, ungarski, romanski, rutenska, slovački i hrvatski, na okolu 000 deca.
  • Okolu 9.000 srednoškolci se školuvaat vo 2016/2017 godina. prisustvuvaa celokupnata nastava na jazikot na nacionalnite malcinstva (Albancite, Bošnjacite, Bugarite, Ungarcite, Rusite, Slovaci, Hrvati)
  • Pravoto na informiranje na jazicite na malcinstvata preku pečateni i elektronski mediumi se realizira vo 15 jazici.
  • Vo tekot na 4,5 milijardi dolari vo tekot na 2016 investirani vo razvojot na stopanski nedovolno oblasti kade što etničkite malcinstva živeat vo značitelen broj.
  • Vo tekot na 2016. Republika Srbija poddržani se proekti na organizaciite na graѓanskoto opštestvo da se zgolemi dostapnosta na kulturnite sodržini na jazicite na 20 etnički malcinstva.