PRAVNI OKVIR, UKREPI IN DOSEŽKI REPUBLIKE SRBIJE NA PODROČJU VARSTVA NARODNIH MANJŠIN IZ PERSPEKTIVE OKROŽJA JABLANICA

U okviru projekta „NA TALASIMA INKLUZIJE! – Povećanje održivosti medija na jezicima nacionalnih manjina u Jablaničkom okrugu kroz modelsku nadogradnju ostvarenih rezultata u medijskom informisanju na albanskom, makedonskom i slovenačkom jeziku“, tekst PRAVNI OKVIR, MERE I POSTIGNUĆA REPUBLIKE SRBIJE U OBLASTI ZAŠTITE NACIONALNIH MANJINA IZ PERSPEKTIVE      JABLANIČKOG OKRUGA, na slovenačkom jeziku:

PRAVNI OKVIR, UKREPI IN DOSEŽKI REPUBLIKE SRBIJE NA PODROČJU VARSTVA NARODNIH MANJŠIN IZ PERSPEKTIVE OKROŽJA JABLANICA

I. Uvod

Raznolikost je bistvena značilnost sodobnih družb. Stoletja je sestavni del in velika prednost evropskih družb, zlasti srbskih, kjer živijo člani 30 različnih narodnih skupnosti. Obstoj velikega števila različnih maternih jezikov ponazarja raznolikost in večjezičnost društva, hkrati pa razvija zavest o jezikovnih in kulturnih tradicijah ter spodbuja solidarnost, ki temelji na razumevanju, dialogu in strpnosti. Varovanje narodnih manjšin ter pravice in svoboščine pripadnikov teh manjšin je mednarodno zagotovljeno. To je bistveni pogoj za stabilnost, demokratično varnost in mira v svetu.

Razpad Zvezne republike Jugoslavije je povzročil nastanek novih manjšin na območju Srbije, ki so bile konstitutivni narodi v nekdanji državi. Razen problema ureditve statusa Slovencev, Makedoncev, Hrvatov, Črnogorcev in Muslimanov/Bošnjakov je bila splošna družbena klima v Srbiji izjemno neugodna glede na sankcije, vojne v nekdanji državi in upadanje velikega dela prebivalstva. Razen tega je bila etnična nestrpnost izražena kljub Ustavi iz leta 1990, ki je zagotavljala pravice manjšin, niso bile spoštovane. V devetnajstem desetletju dvajsetega stoletja so bili za uveljavljanje svojih pravic odgovorni temelji financiranja manjšinskih matičnih organizacij in združenj ter institucij, ki so bile v sistemu javne uprave. Istočasno sta etničnost politike in populizem ter konflikti s sosedami poleg občutka splošne negotovosti državljanov in povečevanja odmaknjenosti, sovraštva in nezaupanja med etničnimi skupnostmi v državi povzročili.

II. Mednarodni pravni okvir za zaščito narodnih manjšin.

Takoj po nasilnem konfliktu v Evropi so države članice Sveta Evrope in drugih držav leta 1995 sprejele Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin (1995). S tem je bil vzpostavljen pravno zavezujoč mednarodni instrument o pravicah pripadnikov narodnih manjšin. Bistvo je, da so vsi rojeni enaki v dostojanstvu in pravicah ter da jih je treba in jih je treba spoštovati. S sprejetjem tega dokumenta so bili vzpostavljeni evropski standardi za varstvo pravic narodnih manjšin, njihovim članom pa je omogočeno, da:

  1. a) izraziti raznolikost in priznati to raznolikost;
  2. b) pridobiti enak dostop do virov in pravic kljub raznolikosti; i
  3. c) sodelujejo v družbenem življenju, ki temelji na spoštovanju in razumevanju raznolikosti.

Republika Srbija je ratificirala ta dokument v decembru 1998. To pomeni ustvarjanje potrebnih pogojev, „tako da lahko pripadniki narodnih manjšin ohranijo in razvijejo svojo kulturo ter ohranijo potrebne elemente svoje identitete, in sicer vere, jezika, tradicije in kulturne dediščine“ (člen 5). Prav tako pomeni skupno obveznost države in državljanov Srbije, da si prizadevajo za ustvarjanje potrebnih pogojev za „učinkovito sodelovanje pripadnikov narodnih manjšin v kulturnem, družbenem in gospodarskem življenju in odnosih z javnostmi, zlasti tistih, ki so z njimi povezani“ (15. člen). Izpolnjevanje obveznosti iz čl. 25 tega dokumenta je Republika Srbija generalnemu sekretarju Sveta Evrope doslej predložila štiri periodična Poročila o izvajanju Okvirne konvencije. Pri tem vprašanju je ocena ustreznih subjektov, da ima Republika Srbija zelo dobro uveljavljen zakonodajni in institucionalni okvir, poudarek pa bi moral biti na njegovi dosledni uporabi.

Zgodovinski regionalni ali manjšinski jeziki pomenijo tisto, kar prispeva k trajnosti in razvoju evropskega kulturnega bogastva in tradicij. Na tej podlagi je Svet Evrope leta 1992 sprejel Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih. V tem dokumentu je poudarek na kulturni razsežnosti in uporabi regionalnega ali manjšinskega jezika v vseh vidikih življenja osebe, ki govori z njim. Poleg določb o nediskriminaciji v zvezi z uporabo teh jezikov Listina zagotavlja tudi aktivne podporne ukrepe, zlasti ko gre za njihovo uporabo pri:

  • izobraževanju in medijih,
  • sodnih in upravnih postopkih,
  • gospodarskem in družbenem življenju
  • kulturnih dejavnostih.

Iz tega izhaja, da le na ta način lahko presežemo neugoden položaj teh jezikov v preteklosti in da se bodo ohranili in razvili kot živi vidik evropske kulturne identitete. Republika Srbija je ta dokument ratificirala leta 2005. To vključuje sistematične in sistematične ukrepe, ki med drugim:

  • spodbujati ali olajšati produkcijo in distribucijo avdio ali avdiovizualnih del v regionalnih ali manjšinskih jezikih,
  • pomagati pri izobraževanju novinarjev v medijih,
  • spodbujanje neposredne udeležbe tistih, ki uporabljajo ustrezne regionalne ali manjšinske jezike, za zagotavljanje pogojev in načrtovanje kulturnih dejavnosti;
  • organizirati v gospodarskem in socialnem sektorju dejavnosti, ki spodbujajo uporabo regionalnih ali manjšinskih jezikov.

Evropska komisija ima v tem procesu zelo pomembno vlogo. Skozi svojo strokovno skupino spremlja razvoj na nacionalni ravni, pregleduje svoja poročila in daje priporočila članom ali kandidatkam za članstvo v EU o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za reševanje ugotovljenih težav. Za Srbijo je še posebej pomembno Strokovno poročilo o stanju na področju pravic manjšin v Srbiji iz poročila strokovne komisije Evropske komisije iz junija 2016.

III.       Nacionalni pravni okvir za zaščito narodnih manjšin

Izhajajoč iz ustreznega mednarodnega pravnega okvira, ki ga sestavlja Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope in Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih, je Republika Srbija razvila celovit ustavni in zakonodajni okvir za varstvo pravic in svoboščin pripadnikov narodnih manjšin. V Strokovnem poročilu o razmerah na področju pravic manjšin v Srbiji od leta 2015 ocenjujemo, da je „pravni okvir za varstvo pravic narodnih manjšin v Srbiji nekaj, kar je ta država nad tem evropskim povprečjem“.

Bistveni elementi tega okvira so vsebovani v štirih glavnih aktih, ki so:

  • Ustava Republike Srbije (2006). V tem dokumentu je poudarjeno, da „ustava zagotavlja, da se človekove pravice in pravice manjšin neposredno uporabljajo za splošno sprejeta pravila mednarodnega prava, ki jih potrjujejo mednarodne pogodbe in zakoni“ (člen 18). Posebej pomemben je 75. člen, ki opredeljuje model kulturne samouprave (avtonomije) narodne manjšine in je po mnenju strokovnjakov ena najnaprednejših ustavnih rešitev za manjšinske in večinske odnose.
  • Zakon o nacionalnih svetih narodnih manjšin (2009). Ta zakon predvideva možnost, da državni svet ustanovi kulturne ustanove za ohranjanje, spodbujanje in razvoj kulturnih posebnosti ter ohranjanje nacionalne identitete narodne manjšine ter izpolnjevanje pravic in obveznosti ustanoviteljev, pa tudi, da ustanoviteljske pravice institucij kulture, ki jih ustanovijo republika, avtonomna pokrajina in lokalne samouprave. , se lahko v celoti ali delno posreduje nacionalnemu svetu. Zakon poleg ustanoviteljev zagotavlja tudi pravico do sodelovanja pri upravljanju kulturnih ustanov, ki so še posebej pomembne za ohranjanje, spodbujanje in razvoj kulturnih posebnosti ter ohranjanje nacionalne identitete določene narodne manjšine.
  • Zakon o varstvu pravic in svoboščin narodnih manjšin (2002). Ureja način uveljavljanja individualnih in kolektivnih pravic, ki jih zagotavlja ustava, in ratificirane mednarodne pogodbe za pripadnike narodnih manjšin, vključno z zaščito pred kakršno koli obliko diskriminacije pri uveljavljanju individualnih pravic in svoboščin ter uresničevanju pravice do samoupravljanja v kulturi, izobraževanju, informiranju in uradni uporabi jezikov in pisem.
  • Zakon o uradni uporabi jezikov in pisem (2010). Ta zakon določa, da „na območjih Republike Srbije, kjer pripadniki narodnih manjšin živijo v uradni uporabi, sočasno s srbskim jezikom in jeziki ter pisem narodnih manjšin, na način, ki ga določa ta zakon“. To pomeni, da bosta jezik in pismo določene narodne manjšine obvezna za uradno uporabo v enoti lokalne samouprave, kjer se po rezultatih zadnjega popisa najmanj 15% prebivalstva izjavi kot pripadnik te narodne manjšine.

V procesu izboljšanja splošnega položaja narodnih manjšin je zaveza Republike Srbije, da bo izpolnjevanje obveznosti po Okvirni konvenciji prednostna naloga manjšinske politike. Prevzete obveznosti so izpolnjene v okviru izgradnje demokratične države, ki temelji na pravni državi. Močan zagon tega procesa je pristop Srbije k EU in vse dejavnosti, ki se izvajajo v tej državi in v družbi.

S sprejetjem Akcijskega načrta za pogajalsko poglavje 23 je Republika Srbija vzpostavila krovni dokument, načrtovanje okvira za izboljšanje institucionalnega in zakonodajnega okvira na področju temeljnih človekovih in manjšinskih pravic in svoboščin. Ta akcijski načrt, sprejet leta 2015, opredeljuje potrebo po izboljšanju položaja narodnih manjšin in predvideva razvoj posebnega Akcijskega načrta za uresničevanje pravic narodnih manjšin. Gre za srednjeročni strateški dokument, ki vsebuje strateške cilje, določene v skladu s priporočili Svetovalnega odbora Okvirne konvencije Sveta Evrope in strokovnim poslanstvom strokovnjakov Evropske komisije za narodnosti.

Ta dokument je v celoti usklajen s krovnim strateškim dokumentom in drugimi ustreznimi strateškimi dokumenti, kot so:

  • Strategija socialnega vključevanja Romkinj in Romov v Republiki Srbiji za obdobje od 2016 do 2025,
  • Akcijski načrt za izvajanje strategije za preprečevanje in zaščito pred diskriminacijo 2014 – 2018,
  • Strategija za razvoj izobraževanja v Srbiji do leta 2020 s priloženim akcijskim načrtom,
  • Strategija reforme javne uprave s spremljajočim akcijskim načrtom in
  • Nacionalna strategija za pregon vojnih zločinov.

Ključne teme Akcijskega načrta za uresničevanje pravic narodnih manjšin so:

  • Osebni status,
  • Prepoved diskriminacije,
  • Področje kulture in medijev,
  • Svoboda veroizpovedi,
  • Uporaba jezika in pisave,
  • Izobraževanje,
  • Demokratična udeležba,
  • Ustrezna zastopanost pripadnikov narodnih manjšin v javnem sektorju in javnih podjetjih,
  • Nacionalni sveti nacionalnih manjšin in ekonomski položaj pripadnikov narodnih manjšin.

IV. Značilnosti etnične strukture okrožja Jablanica, s posebnim poudarkom na zastopanosti pripadnikov makedonske, albanske in slovenske narodne skupnosti

V skladu z Zakonom o varstvu pravic in svoboščin narodnih manjšin se v Republiki Srbiji narodna manjšina šteje za „vsako skupino državljanov Republike Srbije, ki je po številu dovolj reprezentativna, če predstavlja manjšino na ozemlju Republike Srbije, pripada neki od skupin prebivalstva, ki imajo dolgotrajno in čvrsti vezi z ozemljem Republike Srbije in ima značilnosti, kot so jezik, kultura, nacionalna ali etnična pripadnost, poreklo ali vera, po katerim  se razlikujejo od večine prebivalstva in katerih člane odlikuje skrb, da skupaj ohranijo svojo skupno identiteto, vključno s kulturo, tradicijo, jezikom ali vero“.

V popisu prebivalstva leta 2011 v Jablaniški županiji je bilo evidentiranih 133.623 Srbov in 16.403 pripadnikov drugih etničnih skupin. Najbolj zastopana nacionalna manjšina v Jablaniškem okrožju so Romi, ki po popisu iz leta 2011 skupaj štejejo 2042. Po Romih tu živi večina Albancev (548), sledijo Črnogorci (386), Makedonci (354), Bolgari (107), Hrvati (78), itd.

Primerjalni pregled etnične strukture Srbije, okrožja Jablanica in lokalnih enot okrožja Jablanica, po popisu prebivalstva 2011, je v tabeli prikazan tako:

 

Teritorialna enota

Prebivalstvo po narodnosti
 

Skupaj

 

Manjšine

Manjšinsko sodelovanje Manjšinsko sodelovanje
Makedonci Albanci Slovenci Drugi
Srbija 7.186.862 1.198.712 16,7% 6,1% 0,5% 0,3% 93,1%
Okrožje Jablanica: 216.304 16.403 7,6% 2,2% 3,3% 0,1% 94,4%
Mesto Leskovac 144.206 10.583 7,3% 2,8% 0,2% 0,2% 96,8%
Občina Lebane 22.000 1.602 7,3% 1,0% 99%
Občina Vlasotince 29.853 1.240 4,2% 1,9% 0,2 98,9%
Občina Bojnik 11.104 1.907 17,2% 0,5% 99,5%
Občina Medveđa 7.438 1.189 16,0% 1,1% 44,3% 55,7%
Občina Crna Trava 1.663 22 1,3% 4,5% 95,5%

Podatki v tabeli kažejo, da:

  • V okrožju Jablanica je skupno 16.403 pripadnikov 20 narodnih manjšin, od tega 918 (5,6%) pripadnikov makedonske, albanske in slovenske narodne manjšine;
  • Udeležba manjšinskega prebivalstva v nacionalni strukturi okrožja Jablanica (7,6%) je dvakrat nižja kot v Srbiji (16,7%), z nadpoprečnim sodelovanjem pripadnikov albanske narodne manjšine, ki so skoraj izključno naseljeni v občini Medvedja, kjer je 44,3%. % prebivalstva;
  • Vsaka od 6 lokalnih enot okrožja Jablanica ima mešano nacionalno strukturo, ki ima v vseh teh enotah delitev pripadnikov makedonske narodne manjšine in manjšo zastopanost pripadnikov slovenske narodne manjšine.

V. Ukrepi Republike Srbije za varstvo pravic in svoboščin pripadnikov narodnih manjšin

Republika Srbija pristopi k Okvirni konvenciji o varstvu narodnih manjšin kot ključnemu instrumentu za upravljanje raznolikosti s pomočjo manjšinskih pravic. V skladu s čl. 25, septembra 2018 je Srbija generalnemu sekretarju Sveta Evrope predložila Četrto periodično poročilo o izpolnjevanju svojih obveznosti v obdobju 2012–2016. Med njegovimi člani so v njenem razvoju sodelovale lokalne samouprave iz Leskovca, Lebana, Medvedje in Bojnika.

Poročilo je pripravil Urad za človekove in manjšinske pravice ob sodelovanju ustreznih državnih organov na podlagi Okvira za državna poročila, ki ga je leta 2013 sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope. Na splošno so bili ukrepi in aktivnosti, predstavljeni v tem poročilu, namenjeni izboljšanju obstoječih predpisov s področja varstva in spodbujanja pravic narodnih manjšin ter doslednemu izvajanju vzpostavljenega zakonodajnega in institucionalnega okvira.

V tem smislu je Vlada Republike Srbije marca 2016 sprejela Akcijski načrt za uresničevanje pravic narodnih manjšin. Ključni ukrepi, ki so bili izvedeni, se nanašajo na:

  • Izboljšanje položaja Romov, vključno z ukrepi za zagotavljanje ustreznih človeških in materialnih virov, urejanje pravice do stanovanja, obravnavanje obstoječih zdravstvenih razmer in odpravljanje segregacije Romov v izobraževanju itd.
  • Spodbujanje učinkovitega sodelovanja nacionalnih manjšin v volilnem procesu in povečanje njihove zastopanosti v državni upravi,
  • Revidiranje Zakona o nacionalnih svetih narodnih manjšin za učinkovito sodelovanje njihovih članov v vseh zadevah, ki jih zadevajo,
  • Nadaljevanje fleksibilnega pristopa k uporabi podatkov iz zadnjega popisa,
  • Izvajanje priporočil varuha človekovih pravic in komisarja za varstvo enakosti,
  • Premagovanje pomanjkljivosti osebnih dokumentov,
  • Enakost pri uporabi pravil ravnanja v zvezi s pravicami narodnih manjšin,
  • Krepitev soodvisnosti skupnosti in pregon dejanj, ki jih povzroča sovraštvo,
  • V službi v jezikih narodnih manjšin,
  • Zagotovljanje trajnosti medijev v jezikih narodnih manjšin,
  • Uporaba manjšinskih jezikov na lokalni ravni,
  • Priznavanje izobraževalnih storitev v regiji,
  • Razpoložljivost učbenikov in uresničevanje pravice do izobraževanja v jezikih narodnih manjšin,
  • Gospodarski razvoj gospodarsko nerazvitih območij,
  • Delovanje Sveta za medetnične odnose.

VI. Najpomembnejši dosežki Republike Srbije na področju varstva pravic narodnih manjšin

Republika Srbija je v preteklih letih načrtovanih ukrepov za izboljšanje položaja narodnih manjšin dosegla naslednje:

  • V smislu izboljšanja položaja Romov: Rešeno vprašanje osebnih dokumentov na več kot 25.000 Romov; v lokalnih samoupravah je 175 pedagoških pomočnikov za romske študente, od tega 35 za pomoč otrokom v vrtcih; Vključenih je bilo 1.623 študentov in 6.104 srednješolcev iz romske narodne manjšine; Vključenih je 60 zdravstvenih mediatorjev; 23.000 brezposelnih Romov je bilo uradno registriranih; sprejeta in izvedena je strategija za socialno vključenost Romov za obdobje 2016–2025 s priloženim akcijskim načrtom; izboljšali so se predpisi za izselitev prebivalcev iz neformalnih naselij; skupaj ima 27 lokalnih enot akcijske načrte za izboljšanje položaja romske narodne manjšine itd.
  • V register političnih strank je bilo vpisanih 68 poslancev nacionalnih manjšin, od tega 7 albanskih in 3 makedonskih; v sedanjem sklicu Državnega zbora je 21 poslancev pripadnikov narodne manjšine, med njimi dva Slovenca in Albanac; V MUP Srbije deluje 1.544 pripadnikov narodnih manjšin, od tega 293 Albancev in 48 Makedoncev.
  • 21 svetov, vključno z albanskim, makedonskim in slovenskim, so bili vpisani v register nacionalnih svetov narodnih manjšin.
  • Od 68 multinacionalnih lokalnih oblasti je bilo v letu 2016 49 njih je namenilo 390 milijonov dinarjev za sofinanciranje produkcije medijskih vsebin v javnem interesu in v jezikih narodnih manjšin.
  • V lokalnih samoupravah je 205 delovnih mest, za katera je predviden jezik narodne manjšine, 874 zaposlenih pa govori jezik narodne manjšine.
  • V obdobju 2015–2017 je število vlog za priznanje diplom iz drugih držav (Madžarske, Bolgarije, Albanije, Romunije, Slovaške, Hrvaške) 621.
  • Na voljo je 1521 učbenikov v jezikih narodnih manjšin v predšolskem, osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanja.
  • 42 lokalnih oblasti je uvedlo uradno uporabo 11 manjšinskih jezikov in njihovo pismo.
  • Vse izobraževanje v jezikih narodnih manjšin v osnovnih šolah v šolskem letu 2016/2017 na vseh ravneh, organizirano je v osmih jezikih – v albanskem, bosanskem, bolgarskem, madžarskem, romunskem, rusinskem, slovaškem in hrvaškem jeziku za približno 000 otrok.
  • Okoli 9000 dijakov je v šolskem letu 2016/2017 obiskovalo celokupni pouk v jeziku svoje narodne manjšine (Albanci, Bošnjaki, Bolgari, Madžari, Romuni, Rusini, Slovaki Hrvati).
  • Pravica do informacij na manjšinskih jezikih preko tiskanih in elektronskih medijev, je realizirana na 15 jezikih.
  • V letu 2016 je bilo v razvoj gospodarsko nezadostnih območij, kjer živijo prebivalci narodnih manjšin, vloženih več kot 4,5 milijarde dinarjev.
  • V letu 2016 je Republika Srbija podprla projekte organizacij civilne družbe, ki povečujejo dostopnost kulturnih vsebin v jezikih 20 narodnih manjšin.